Kako razpršiti pesticide

Ko govorimo o škropljenju s pesticidi, mnogi mislijo, da je zelo preprosto, v resnici pa je veliko mojih prijateljev v procesu škropljenja pesticidov naredilo veliko napak. Oglejmo si' nesporazume pri škropljenju s pesticidi.

Z znanstvenega vidika imajo številni prijatelji naslednje nesporazume pri škropljenju s pesticidi:

1. Zigzag nihajni razpršilec neposredno pred telesom

Pomanjkljivost je, da se ljudje pri škropljenju s pesticidom prej razpršijo v razpršenem okolju, kar lahko povzroči zastrupitev s pesticidi. Poleg tega je pri škropljenju zaprtih herbicidov enostavno neenakomerno škropiti, kar bo po umetni stopnji uničilo film zdravila in zmanjšalo nadzorni učinek. Pri škropljenju herbicidov z motornimi škropilnicami in ročnimi škropilnicami jih je treba potisniti vstran in vzporedno z razpršilcem.

2. Pršilo za velike kapljice

Ta metoda škropljenja bo povzročila neenakomerno škropljenje, kar bo še posebej vplivalo na nadzorni učinek kontaktnih insekticidov. Razpršila z velikimi kapljicami lahko zlahka povzročijo tudi izgubo tekočega zdravila, odpadki pa so resnejši, ko je rastlina nizka. Razpršilnik z dobrimi atomizacijskimi zmogljivostmi je treba izbrati, kolikor je to mogoče, razpršilno folijo z majhnimi luknjami pa uporabiti za enakomerno škropljenje.

3. Neposredno ustreli" tarča" pridelki

Ročni škropilniki lahko običajno uporabljajo neposredno brizganje, medtem ko je motorni škropilnik meglen. Neposredno škropljenje bo močno zmanjšalo delovno učinkovitost in ne more v celoti izkoristiti lastnosti motoriziranega škropilnika dobrega razprševanja in visoke delovne učinkovitosti. Pravilna metoda motoriziranega škropljenja mora biti izvedba škropljenja z vetrom proti vetru 20 cm nad pridelkom.

4. razpršena tekočina kaplja iz listov

Po znanstvenih ugotovitvah, če tekoče zdravilo na listih odteče v tla, je količina tekočega zdravila na listih le 50% velike količine usedanja, kar ne more povečati učinkovitosti zdravila in povzročiti veliko odpadkov pesticidov. Zato je treba spomniti, da morate med delovanjem enakomerno škropiti, skrajšati čas zadrževanja škropljenja, zmanjšati kapljanje tekočine iz listov in izboljšati učinkovitost zdravila.

5. Obvladajte razdaljo škropljenja

Mnogi pridelovalci verjamejo, da čim bližje je razdalja, tem boljši je učinek škropljenja s pesticidi, kar je pravzaprav nerazumno. Ker so na določeni razdalji, dlje od šobe, manjše so kapljice. Če pridelovalec uporablja nahrbtni električni škropilnik, mora biti šoba oddaljena približno 40 cm od pridelka. Pri škropljenju pesticidov z motornimi škropilnicami na splošno upoštevajte razdaljo približno 1 meter. Pridelovalci morajo razpršeno zavrtiti šobo glede na delovanje šob škropilnice, da bo učinek zdravila boljši.

6. bodite pozorni na vrstni red točenja

Da bi se izognili pojavu fitotoksičnosti in imeli boljšo učinkovitost, je splošni vrstni red razprševanja zrnca, ki se dispergirajo v vodi, vlažni prah, suspenzija, suspoemulzija, disperzibilna oljna suspenzija, emulgirni koncentrat, površinsko aktivne snovi in ​​na koncu topno gnojilo. Učinek bo na ta način boljši.

7. Ostanki pesticidov.

Ostanki pesticidov se nanašajo na količino ostankov pesticidov na živilskih rastlinah. Po škropljenju pridelkov s pesticidi se po določenem času večina izhlapi in izgubi zaradi sončne svetlobe (zlasti ultravijoličnih žarkov), visoke temperature in dežja. Rastlinski metabolizem bo povzročil tudi njihovo razgradnjo in izginotje, vendar so še vedno v pridelanih proizvodih. Lahko so sledi pesticidov in njihovih derivatov, kar se imenuje&"; ostanki pesticidov [GG" ". Če so ostanki pesticidov na pridelkih visoki in presegajo dovoljene standarde, bo dolgotrajna poraba ljudi in živali povzročila različne stopnje škode.

Zato je treba zelenjavo in sadje, poškropljeno s pesticidi, pobirati v določenih časovnih presledkih, da se zagotovi, da so ostanki pesticidov v zelenjavi pod nacionalno dovoljenimi standardi. To obdobje se običajno imenuje varnostni interval za kemikalije. Dolžina intervala je odvisna od vrste uporabljenega pesticida, pogostosti uporabe, načina uporabe in vrste pridelka ter podnebnih razmer.